Poletni dopusti pod vprašajem. "Če letalskega goriva ni, ga pač ni"

Vojna na Bližnjem vzhodu traja že osmi teden in ima vse hujše posledice tudi za svet, njenega konca pa še kar ni na vidiku. Zaradi novih zapletov pri pogajanjih o končanju iranske vojne ter negotovosti okoli odprtja Hormuške ožine pa vodilni evropski predstavniki na področju energetike in letalstva opozarjajo, da se bo "cenovna kriza" morda kmalu spremenila v "krizo oskrbe".

"Žal je zelo verjetno, da bodo počitnice številnih ljudi prizadete, bodisi zaradi odpovedi letov bodisi zaradi zelo, zelo dragih vozovnic," je za Sky News povedal evropski komisar za energijo Dan Jorgensen. Kot je ob tem dodal, tudi če Unija stori vse, kar je v njeni moči, to morda ne bo dovolj. "Če letalskega goriva ni, ga pač ni."

Predstavniki Evropske unije so pred tem že večkrat opozorili, da se Evropa sooča z "zelo resno krizo", saj zaradi še vedno trajajoče vojne v Iranu rezerve letalskega goriva počasni kopnijo, kar pomeni, da bodo prebivalci morda morali razmisliti tudi o spremembi počitniških načrtov za to poletje.

"Trenutno se soočamo predvsem s cenovno krizo. Za zdaj torej še ne gre za krizo oskrbe, vendar žal ne moremo zagotoviti, da bomo slednjo lahko preprečili, če se bo zdajšnja kriza nadaljevala," je za SkyNews še pojasnil Jorgensen, ob tem pa dodal, da bo v prihodnje najbolj na udaru prav letalsko gorivo.

Kot je konec tega tedna opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA), nobena država ne bo imuna na posledice vojne na Bližnjem vzhodu. "Svetovno gospodarstvo se danes sooča z zelo, zelo resno grožnjo," je v govoru v avstralskem novinarskem združenju dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol in energetsko krizo, ki jo je povzročila izraelsko-ameriška vojna proti Iranu, med drugim primerjal z vplivom ruske invazije na Ukrajino.

Kot so ob tem poudarili na IEA, bi lahko že v naslednjih petih do šestih tednih prišlo do večjih težav z dobavo, saj je bilo v spopadih na Bližnjem vzhodu doslej hudo poškodovanih najmanj 40 energetskih objektov v skupno devetih državah v regiji.

"Če bi jutri zavladal mir in bi promet skozi Hormuško ožino normalno stekel, mislim, da bi to še nekako obvladali, vendar moram povedati, da bo tudi v najboljšem možnem scenariju cenovna kriza trajala še precej časa," je opozoril evropski komisar Jorgensen.

"Infrastruktura je bila ponekod uničena do te mere, da bo za njeno obnovo potrebnih več let, kar pomeni, da bomo še mesece in morda leta priča precej višjim cenam, kot smo jih imeli pred začetkom te krize," je še dodal.

Letalske družbe že sprejemajo ukrepe

Številne letalske družbe so že sprejele ukrepe, s katerimi se želijo zoperstaviti negotovim razmeram na trgu. Letalska skupina Lufthansa, ena največjih letalskih skupin v Evropi, je denimo napovedala odpoved 20.000 letov v prihodnjih mesecih. Druge letalske družbe pa zvišujejo cene vozovnic za dolge razdalje, da bi pokrile višje stroške goriva.

Vodja italijanske agencije za civilno letalstvo je medtem za Sky News povedal, da bi morali ljudje razmisliti o tem, da poletne počitnice preživijo v svojih državah. "V preteklosti so cene goriva dosegle in presegle 100 dolarjev brez večjih posledic za letalski promet, tokrat pa ima psihološki učinek uničujoč vpliv na potnike," je opozoril Pierluigi di Palma in ob tem dodal, da bi bilo morda pametno, da bi države svojim državljanom priporočile izbiro počitnic v njihovi neposredni bližini.

"Za tiste, ki si kljub temu želijo tvegati in oditi na daljše potovanje, pa je smiselno razmisliti o posebnem zavarovanju, ki zagotavlja povračilo stroškov v primeru zamude ali odpovedi leta," je še svetoval di Palma.